POEZIJA

Rad bi te čakal

Pravijo, da sem junak besede.
Vesel je večkrat moj nasmeh,
a časovnica je bedno prazna,
kariera za umret.
Večeri so moji večkrat glasni,
pogoste zmage brez napada.
A ko pride tista minuta,
mi zmanjka sape do nebes.

Rad bi te čakal, a ne morem,
ker jutri prepozno bo.
Rad bi te čakal, a ne morem,
ker me jutri več ne bo.

Se še spomniš noči, ko si mi nežno pila kri?
Plesala sva bal metuljev,
bila si kraljica laži.

Prosil sem sonce, naj zbudi se,
ogreje mojo dušo.
Me uslišala je hladna luna,
zdaj ukleta sva sama.

Nocoj bom

Nocoj sem razmišljal,
sploh ne vem, kaj naj počnem.
Ne ljubi se mi še iz postelje vstati,
a rad bi šel iz tega kroga ven.

Prijateljem sem povedal, da me ne bo.
Zaprl vsa okna in ugasnil vse luči.
Zvezde sem tudi pozdravil,
poljubil mesec in na koncu ostal sam,
čisto sam.

Nocoj bom zopet kartal sam s sabo.
Nocoj bom zopet zapijal se v noč.
Nocoj bom zopet stene objemal.
Nocoj bom zopet vsem zaželel lahko noč.

A koraki so vse težji in stopnice so vse višje.
Fatalna sreča me zapušča.
Fobija me potiska v kot.
Noč rodi brodolomca na ledeniku bolečine.
Hladen pot in nemir prebudita agonijo.

Spet plavam na kopnem.
Brezglavo tipam naokrog.
Prijazno se smejem,
kljub temu da tečem zadnji krog.

Spet padajo zavese, na drugo temno stran.
Šiba pokore me pritisne na trdna tla.
Moja draga iz sanj, nocoj bo zopet najin ples.
Ko te objamem, bom moški, spet za en dan, za en dan.

Nizki udarci

Plava luč ti pokaže stran.
V sanjah si s cvetjem obdan.
Resnica je tako daleč proč,
okoli tebe se stiska obroč.

Trepljaj po rami, šepet na uho.
Uspeh, ki ga nikoli ne bo.
Nikoli ne glej naravnost v oči,
to včasih peklensko boli.

Proti tebi letijo nizki udarci.
V zraku puščajo žalost in strah.
Proti tebi letijo nizki udarci.
Nihče ne more ustaviti preplaha.

Poljub na usta, v srce nož.
Hladen nasmeh, zmagal boš.
Nikoli ne glej naravnost v oči,
to včasih peklensko boli.

Nevarna igra, poguben ples.
Strupen objem dveh teles.
Obljuba večna, pijan ponos.
V prepad te vodi fantomski zanos.

Ljubim te

Ljubim te, ljubim te, ljubim te …
Vse bolj!

Kot vreča spominov tavam po luni,
ujet v tvoj obraz iščem svoj jaz.
Odet v tvojo sapo, v sladke laži
znova in znova čutim tvoje dlani.

Ljubim te, ljubim te, ljubim te …
Vse bolj!

Kot vreča kosti prebujam se sam,
zaigrano veselje odpira mi dan.
Jezo in žalost zamenjal je strah,
edini prijatelj postal je mrak.

Ljubim te, ljubim te, ljubim te …
Vse bolj!

Morda nekoč zbudiva se skupaj,
objeta brez laži na postelji sreče.
Zadihava zrak, prižgeva življenje,
dotakneva sanje, pozabiva trpljenje.

KOCMOHABT

Время идет,
Моя жизнь бежит сквозь пальцы.
Время идет,
Сегодня я бегу последний круг.

Правда ли я космонавт
На планете темноты?
Правда ли я последняя надежда,
Которая послана в космос?

Пускай уже проснусь от снов проклятых!
Пускай уже доживу эффект бабочки счастья!
Я хочу дышать воздухом, которым дышишь ты.
Я хочу видеть мир, который видят люди все.

Время идет,
Приходит день темных теней.
Время идет,
Я иду в дорогу без конца...

Правда ли я космонавт
На планете песка?
Правда ли я последний моряк
На острове русалок?

Kozmonavt

Ura tik taka.
Življenje mi polzi iz rok.
Ura tik taka.
Danes tečem zadnji krog.

Ali sem res kozmonavt
na planetu teme?
Ali sem res zadnji vrag
pred izgonom iz pekla?

Naj se že zbudim iz sanj prekletih!
Naj že doživim učinek metulja sreče!
Rad bi dihal zrak, ki ga dihaš ti.
Rad bi videl svet, kot ga vidijo vsi.

Ura tik taka.
Prihaja dan ugaslih senc.
Ura tik taka.
Potujem pot brez smeri …

Ali sem res kozmonavt
na planetu peščenem?
Ali sem res zadnji mornar
na otoku siren?

Kaj ostalo je

Se še spomniš besed?
Se še spomniš obljub?
Čas teče kot reka,
ima monopol.

Vsi tisti koraki,
vse pesmi zaman.
Ponosne zastave,
vzel jih je dan.

In ti, ki hodiš z menoj to pot −
poglej, kaj ostalo je, povej, kaj ostalo je.
In ti, ki hodiš z menoj to pot −
poglej, kaj ostalo je, povej, kaj ostalo je.

Ko zjutraj v megli
utiram si pot,
še zadnja srna
ve, kdo je njen gospod.

Visoko na hribu
stoji stari vojak,
z okrušeno roko,
s solzo v očeh.

I'd Like to Wait for You

People say I am a hero,
carry a big smile on my face,
they don't see my life is empty,
and my way is not that great.

When evening comes I party loudly,
I often charge but never win,
when I see your eyes before me,
I feel like falling into sin.

I'd like to wait for you but cannot,
'cause tomorrow will be too late.
I'd like to wait for you but cannot,
'cause tomorrow I'll meet my fate.

Do you remember the night,
when you so softly drank my blood,
we danced like butterflies in summer,
you were the queen of pretty lies.

I prayed the sun to be awakened,
I needed light to touch my soul,
but all I got were cold moon's kisses,
now I'm a prisoner of ice.

Dvigni glavo

Oblaki nad teboj oznanjajo težke dni
in reke zbirajo druge poti.
Dlan ne doseže dlani, koraki težki so,
sredi nevihte ustavil se je čas.

Stojiš kot bog pred svetom,
a v tebi vlada nemir.
Dvigni glavo, poglej v nebo,
namesto zvezd vidiš moje oči.

Zbujaš se v hladni noči,
v objemu lastnih min.
Stojiš pred goro,
na kateri si že bil.

Sanjaš in gledaš slike,
ki si jih že doživel.
Dvigni glavo, poglej v nebo,
namesto zvezd vidiš moje oči.

Tvoj sovražnik si ti

Drviš kot vitez na konju,
s sulico v roki in levom v srcu.
Pred teboj prežijo strašni mlini,
a v tebi kačji strup širi tvoj obup.

Ti nisi Hare Krišna,
ti nisi Jezus Kristus,
ti nisi Buda,
ti nisi vrag −
a boriš se kot junak!

Tvoj sovražnik si ti!
Nasilno prijazen.
Obroki uničenja so kot polži.
In ure predolge za znoret.

Vse skupaj nima več smisla,
zaprli so še zadnji birt.
Zdaj čakaš novi dan in nove mline,
da podaš se spet v boj.

Važno, da nekdo spi

Jutro me zbudi, ob meni nekdo spi.
Si to ti ali nisi ti?
Sveča še gori, v kaminu ogenj tli,
vse diši po opojni noči.

Važno, da nekdo spi.
Omamljen od kože, od njenih sokov,
odpravljam se v eter vsakdanjih tokov.
Ko ubije me sonce, pogledi zidov,
spomnim se nje in njenih sadov.

Važno, da nekdo spi.
Ubit od dneva vračam se domov,
po znanih tirih, iz objema volkov.
Spet čutim kri v sebi, spet čutim svoj jaz,
ko stisneš me k sebi, zbudi me jutra glas.

Resnica

Ne skrivaj se, ne skrivaj!
Vem, da si tu, maska ne pomaga.
Na majhnem sva svetu.

Bežiš od sonca, bežiš v temo.
Svoj dan živiš
skupaj z nočjo.

Zapiraš se, ostajaš sam,
veter piha v drugo stran.
Ko zapreš se, to ni zmaga.
Le resnica ti lahko pomaga.

Klovn na vogalu žuga ti s pestjo,
v tvoji glavi stari film
doživlja nov triumf.

Zanka se oža, zvon čaka klic.
Krogla v cevi
čuti tvoj tresoči prst.

Reka

Tisoč sveč vabi v temo,
vsak trenutek kroji neskončno željo.
Slapovi ekstaze zbudijo nočni mir,
sredi oaze čaka lačna zver.

Reka noči teče vedno stran,
v objemu demona ostaneš čisto sam.
Zgodba uspeha ukrade ti tvoj mir,
na veji resnice čaka lačna zver.

Ti nekje živiš na drugi strani sanj.
Ti dobro veš, da so poti začarane.
Reka ne pušča sledi, reka pozabi ljudi.

Vrač

Vsi se te bojijo,
ker potuješ skozi duše.
V kamnih vidiš grehe,
v glavah vidiš želje.

Ni važno, če je dan.
Ni važno, če je noč.
V tebi je prihodnost,
v tebi je preteklost.

Ni važno, če je bog
Ni važno, če je vrag.
V tebi je ljubezen,
v tebi je sovrag.

Vrač, tvoj dom so sanje.
Vrač, v tebi skriva se spoznanje.
Morda nekoč najdeš pot,
morda nekoč rešiš se tudi sam.

Kot samuraj na poti k sveti gori
iščeš stezo svojega poslanstva.
Oči ti slepijo odsevi lažnih resnic,
boli te kamen sredi tvojega srca.